Pridni kot čebele, smo tudi čebelarji.
Lepo in toplo vreme zahteva začetek spomladanskih del v čebelnjaku, ki vsakemu čebelarju da veselje in dobro voljo. Brenčanje čebel nas pomirja in razveseljuje, saj nam pove, da so čebele preživele zimski čas. Upamo lahko, da spomladanske pozebe ne bodo vzrok za pomanjkanje hrane in da bodo čebele uspešno opraševale sadno drevje ter nabirale cvetni prah.
Tudi v društvenem življenju smo uspešno izpeljali zadane naloge. Po občnem zboru je novo vodstvo nadaljevalo z nekaj aktivnostmi, ki jih je zastavilo prejšnje vodstvo. V sodelovanju z občino smo v čebelnjak v Parku etnografske dediščine Cirkulane, ki smo ga poimenovali Učni čebelnjak čBelica, naselili dve čebelji družini, ki že pridno opravljajo svoje poslanstvo. V mesecu marcu smo v sodelovanju s turističnim društvom v parku dosadili manjkajoče oziroma ne rastoče divje češnje in skorš, ostale medovite rastline, ki smo jih pridobili preko razpisa, pa smo razdelili med člane. Namestili smo tudi opozorilne table glede možnosti čebeljega pika, namenjene obiskovalcem parka.
V petek 21. aprila smo odprli vrata čebelnjaka za obiskovalce ožje in širše okolice, še posebno vabilo pa je bilo namenjeno učencem šole in mladim čebelarjem, vključenim v čebelarski krožek šole. Z minuto molka smo se poklonili ga. Mariji Arbeiter iz Mej, darovalki več kot sto let starega čebelnjaka, ki sedaj krasi park dediščine. Obiskovalce smo seznanili s čebelarskimi pripomočki, čebelnjakom in opravili v njem, degustirali so med in okušali medenjake. V parku se je razlegal otroški smeh, z veseljem smo odgovarjali na njihova vprašanja in bili presenečeni, koliko znanja o čebelah imajo, navdušeni so bili nad čebelarskimi oblekami.
Veseli smo bili tudi obiska naše županje Antonije Žumbar, ki nam je zaželela uspešno delo in predsednika TD Cirkulane Zvonka Bratuška. Naslednji dan smo bili s stojnico prisotni tudi na prireditvi Pozdrav pomladi. Na ta dan pa smo se udeležili tudi slavnostne prireditve v Radovljici zaradi prevzema faksimila listine o vpisu čebelarstva v Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Z udeležbo smo 4. marca pomagali pri obnovi pogorelega Krasa s setvijo semen gozdnih drevesnih vrst na območju Mirenskih borov.
Na področju strokovnega dela smo organizirali ogled sejma čebelarstva v Bjelovarju in sejma v Celju, na srečanju članov, ki je vsaki prvi petek v mesecu, pa je bilo izvedeno izobraževanje na temo obrazcev za vodenje notranjega nadzora v čebelarstvu, ki ga je pripravil Janez Jurgec. Z izobraževanjem, izmenjavo izkušenj bomo nadaljevali tudi na naslednjih srečanjih.
Naj medi.
Zapisala: Darka Jurgec
